 |
| Ewok na pohodu v Kranju |
Začelo se je tako, da si je malizmaj#1 izbral Dartha Vaderja, oziroma mu ga je izbrala babi, ko smo kupovali novoletna darila. Logično je bilo, da morata imeti otroka ujemajoča kostuma, ampak v kaj obleči ljubkega 22-mesečnika, ki rekreativno mlati po vsem, kar se znajde v bližini. Spomnila sem se na sliko pustnega ewoka, ki je svoj čas krožila po internetu in pojavil se je ogromen izziv.
Začelo se je z Burdinim krojem za medvedka. In iskanjem primernega blaa. Hvala bogu je imel Svet metraže akcijo, tako da bi na blagu, ki je seveda moralo biti umetno krzno, lahko veliko prihranila, če ne bi zafrknila in kupila dvojno količino blaga, ampak pustimo malenkosti.
Krzna nisem predprala iz dveh razlogov. Prvič zato, ker je bil kostum mišljen za enkratno uporabo in se tako ali tako ne bi pral, drugič pa zato, ker sem se bala, kaj se bo z njim zgodilo. Sumim sicer, da se ne bi zgodilo dosti, verjetno bi bilo le nekoliko lažje delati. Tako pa so na njem visele dlake drugih krzen z iste police, ki so se seveda veselo lepile na mojo obleko, ko sem šivala, da prahu sploh ne omenjam. Ker kostuma pe vedno nisem oprala, nimam pojma, kaj bi se zgodilo, če bi ga.
 |
| Sploh si ne predstavljam, da bi pri prerisovanju kroja uporabljala karkoli drugega, kot uteži. |
Je pa krzno, kjer tkanine pod dlakami ni videti, res hvaležno za prerisovanje krojnih delov. Za to sem uporabila kar alkoholni flomaster, na katerega so se dlake sicer lepile, a je vseeno odlično opravil svoje delo. Poleg tega sem prebrala še, da naj bi krzno rezal z britvico (ali olfa nožem), tako da režeš le tkanino, ne pa tudi dlak. Po enem tako izrezanem kosu sem se eksperimentiranju odpovedala. Razumem potrebo pri dolgodlakem krznu, moj pa je imel le kak centimeter dolge dlake, medtem k osem uporabljala 1,5 cm dodatka za šiv. Nobena dlaka torej, ki bi se ujela v šiv, ne bi bila odrezana. Za to (pravočasno) spoznanje sem še posebej hvaležna, saj sem z olfo rezala še enkrat počasneje kot s škarjami.
Nazadnje šivanje krzna niti ni bilo pretirano posebno. Čeprav sem bila vajena zgolj jerseyja, je bilo sicer tako debelo blago vsekakor nenavadno, a nazadnje je šiv le šiv. Druge igle, raven šiv, pa je šlo.
Posebna izziva sta bila dva. Prva so bila ušesa. 2 plasti krzna plus ena plast jerseyja in vse skupaj z dvema gubama .. to je bilo res pestro. Gube sem delala na roke, pa tudi ušesa sem morala na kapuco prišiti na roke. Na ušesih in kapuci sem tudi najprej preverila, kako pomembno je, da res iz vseh šivov potegnem ujete dlake, kar je trajalo skoraj dlje kot šivanje, a je bil ovsekakor vredno časa (in skrivljene pletilke #2,5).
 |
| Najprej zašiješ, nato osvobodiš dlake iz šivov. Tako se skrijejo in izdelek je videti bolj organski. |
Drugi preizkus je bil rep. Stvar je res sila preprosta, razen če jo poskušaš narediti na stroj. Navodila pri kroju so sicer pisala, da izbereš največjo dolžino šiva, a tudi to ni pomagalo. Nazadnje sem klonila in roke vzela šivanko in zadevo opravila veliko hitreje, kot pričakovano. Ideja je bila namreč, da v navaden oval 'napeljem' nit ob robu tako, da jo bom lahko zategnila in oval nabrala v mošnjo, ki bo nato našira kot repek. Izkazalo se je, da s strojem ni šlo, ker je nit peljal skozi dlae, ročno pa sem jo vodila pod dlakami, le skozi tkanino. Nabiranje je bil otako mačji kašelj. Šivanje na kombinezon malo manj, a vseeno je šlo.
 |
| Neznosna preprostost repka. |
Skoraj bi pozabila še na zadrgo, ki je bila tudi čisto svojevrsten podvig. Ker šivam samo za mlajše od 5 let se z zadrgami ne srečujem. Dejansk osem nazadnje šivala zadrgo leto nazaj za prvi doma narejeni pustni kostum malegazmaja#2. Tokrat se jo je bilo treba lotiti celo na krzno. No, z živci na koncu in skoraj tresočimi rokami sem se je vseeno lotila, čisto na koncu. Parala sem samo 2x. Prvič, ko sem pozabila, da nimam samo hrbtnega dela in tako kostum zašila skupaj (sprednji in zadnji del - z zadrgo vmes), drugič, ko sem zašla preblizu zobem oziroma v bistvu kar v zobe, ki jih zaradi dlak pač nisem videla. Rezultat je bil presenetljivo odličen, zapete zadrge pa se ne da niti opaziti. Posebnega nasveta ne morem dati, ker mi ni povsem jasno, kako mi je uspelo, a ključni so pač živci.
 |
| Zadrga (potrebno jo je bilo krajšati) je terjala kri. |
Ker otrok ni hotel nič slišati o pomerjanju kostuma in je kričal kot nor že samo, če sem mu ga pokazala, je kapuca, ki je v Burdinem kroju pač ni bilo, čakala prav do predpustnega večera. Tako je bila malce češka, kot je videti na zgornji fotografiji, ampa vseeno mislim, da je maska povsem prepoznavna. Če nisi bednik, ki gleda samo resničnostne šove in telenovele. Kajne?
Pripis konec l. 2016 :)
Kostum smo včekrat oprali in zgodilo se ni čisto nič. Težko ga je le posušiti, tako da bi morali s pranjem počakati do poletja, ko bi bi ga lahko hitreje posušili na močnem soncu.
Preskusili smo ga tudi na vsakoletnem srečanju ljubiteljv fatazije in znanstvene fantastike Na meji nevidnega v Ljubljani, kjer sta bila odlično sprejeta in tudi ewoka so vsi prepoznali. Yay!
