Ideja je v bistvu prišla s Pinteresta, nanjo pa sem naletela lani, ko sem imela čas in sem vse povprek iskala ideje za praznične dni. No, za šivanje ga je vseeno zmanjkalo, letos pa sem se odločila, da je to, to. Sicer sta otroka glavno darilo dobila skupno, a za vse tiste ostale drobnarije so se vreče super obnesle.
Nauk projekta: Ko šivaš za otroke, morajo pri tem sodelovati.
Vreče same so seveda zelo preproste. Žakelj iz platna, ki se mi je valjal iz neursničenega projekta že kako leto, zlena aplikacija pa je nastala iz jerseyja, ki je ostal po prvih dveh majčkah, ki sem jih kdaj sešila. Nekoliko bolj tečne so bile črke. Ker so aplikacije nastalaje v noči, ko je malizmaj#2 vstajal vsakih 20 mint zaradi (kot se je izkazalo kasneje) vnetja ušes se mi jih res ni ljubilo printati in prerisovati, sem uporabila flike za aplikacije, ki sem jih enkrat v Tschibo programu vzela v Sparu - na zadnji strani so imele folijo, na katero sem brez težav risala s flomastrom. Malo so vegaste, ampak saj otroka tega še dolgo ne bosta opazila ;)
Šarastih gumbov imam doma vsaj za kako kilo, po tem, ko sem enkrat malce podivjala v Tediju. Za svojo vrečo je malizmaj#1 izbral gumbe sam in bil posebej ponosen na velikega pink svetlečega, ki ga je našel. Seveda bi bilo 20 gumbov na vsako vrečo tudi zelo zabavno šivanje, a k sreči sem ugotovila, da zna moj šivalni stroj šivati tudi gumbe. Tako je bilo potrebno samo vozlanje nitk na zadnji strani vreče, ostalo je uredil stroj kar sam. Juhej!
Zadeva se je super obnesla pri otrocih, zato sem se odločila, da jih drugo leto dobiva še mami in oči. Letos je imela mami pod smrekico tako ogromen paket, da bi moral biti žakelj res zelo velik, to pa bi za prihodnja leta postavilo precej nerodne standarde.
Ni komentarjev:
Objavite komentar