Skupaj z njim je bil tudi recept za to odlično jed izgubljen. V zadnjih letih, ko sem se (vsaj občasno) resno učila kuhanja od njega, je ni več pripravljal. V pretekli jeseni pa sva od dedija pogosto dobivala jurčke in zato je bilo surovin in priložnosti dovolj, da sem se končno lahko lotila eksperimentiranja in iskanja izgubljenega recepta.
Google je pri tem pomagal. Pod iskalnimi pojmi 'gobe', 'predjed', 'rusija' sem našla jed z imenom mushroom juliene. Pri tem so pomagale tudi znanke z rusko govorečih območij. Tale recept je bil dobra osnova za preižkušanje - sicer brez sira, in z mešanico sladke in kisle smetane.
Nauk projekta: Prezentacija je včasih vse.
V kakšnem tretjem ali četrtem poskusu je zadeva izpadla precej spodobno. Popražena čebula in gobice, nato vse skupaj pomešano s praženo moko in poenoteno z nekaj vode. Nato se doda malo sladke in več kisle smetane. Vse skupaj se nazadnje zapeče še v mini posodicah za sufle. Skorjica je bila ustrezna, a vse spodaj je bilo nekoliko pomanjkljivo.
Nazadnje se je izkazalo, da so bile vroče posodice, ki se jih pri jedi ne smeš dotakniti, odgovor na ključno vprašanje. Izposodila sva si jih pri moji mami in poskusila še zadnjič. Tokrat sva zadela terno. Zadeva je bila odlična in je prinesla veliko spominov, lepih in žalostnih. In tako sem našla svoje magdalenice.
Ni komentarjev:
Objavite komentar