Kako vzgojiti pacifista

Sumim, da nisem edina mama, ki komaj čaka, da bodo otroci dovolj veliki, da se bodo tudi sami uspešno zamotili medtem ko se kuha kosilo oziroma si starši vzamemo 10 minut za pogovor. Naš štiriletnik se zna odločno zaigrati sam. A zadnje čase opažam, da so njegove igre zelo agresivne.

Streljanje, eksplozije, pošasti, policisti, hudobci. Tipične fantovske igre, torej. A te igre postajajo vedno bolj agresivne, vedno več je streljanja ,vedno bolj glasen postaja. Malizmaj#1 je načeloma zelo nežen, sočuten in prijazen otrok. Hitro se vklopi v družbo, v vseh vidi prijatelje. A ko postane v igri tako agresiven se vprašam, če stvar morda ni resnejša, kot se zdi.

Sočasno gledam poročila o dogajanju v Palestini. Otroke, ki trpijo, umirajo. In se sprašujem, ali je to res nemogoče preprečiti. V naši generaciji se zdi, da je. Kaj pa v generaciji naših otrok. Kaj lahko storimo? Morsda je odgovor v tem, da naše otroke vzgojimo tako, da jim bo raba orožja nesprejemljiva. Bomo potem našli mir?

Začelo se je s tem, da si je zaželel policijsko postajo. Potem so se mali Lego policisti in hudobci brez konca lovili naokoli. Vse skupaj je bila sila zabavno, saj so se zlobci pred policisti neredko skrili naravnost v zapor, včasih pa so tam prespali tudi policisti. Sčasoma so se začele v bitke vključevati tudi pošasti in se je proti njim začel boriti otrok sam. S puškami in pištolami, ki jih lahko nadomesti vse: prazen tulec bonbonov, penast meč, sestavljene legokocke. Igra je postajala vedno glasnejša, vedno bolj agresivna. Sedaj kriči na pošasti in njegovi dialogi so polni smrti in pobijanja. In počasi me to straši. Kako naj ga prepričam, da taka igra ni dobra? Ponoči se zbuja in toži, da ga pregajanjo pošasti, tako da ta igra očitno ni dobra ne na dolgi, ne na kratek rok.

Odločila sem se, da je nekaj treba narediti v tem smislu. Če sem malemuzmaju#1 do sedaj pred spanjem vedno rekla ,da ga imam rada, bom sedaj to razširila. Od danes naprej mu bom govorila, da upam, da nikoli ne bo šel v vojno. In da ga imam rada. In ko bo starejši, bomo šli v muzej v Kobarid.

Košarkarska majica

Ko sem končno imela delujoč overlock, ga je bilo treba takoj izkoristiti. Čeprav na zelo preprostem projektu, ki ga je, nazadnje, malizmaj#1 zelo lepo sprejel.

Kaj hočeš lepšega, kot projekt, ki zahteva izrez le dveh kosov blaga in vsega skupaj le nekaj preprostih šivov. V reviji Ottobre 3/2014 sem našla majčko brez rokavov, ki jo lahko narediš celo brez obrobe. In to tudi naredila. Nekaj šivov z overlockom in zadeva je bila končana. Sicer sem ga sračkala tudi z navadnim šivalnim strojem, da bi zavarovala konce overlock šiva. Medtem že vem, kako se to naredi pravilno, ampak ok.

Nauk projekta: Tudi slepa kura zrno najde. Vseeno se je smiselno izobraziti, preden se lotiš uporabe novega orodja.

Da ne bi bila majica povsem bedna, sem se odločila, da mu našijem še znak 4, za 4 leta, ki jih bo imel kmalu. Vse skupaj, čeprav narejeno na hitro, je izpadlo precej kul. Kot kakšna košarskarska majica, oziroma 'žogarska' majica, kot se je izrazil malizmaj#1.

Vsekakor sem ugotovila, da je šivanje z overlockom v krogu precej zapleteno, če posebej, če imaš nož v aktivnem položaju. Torej obrobiš kose, nato pa te kose sešiješ skupaj. Kljub temu zapletu, ki je majico skrajšal za dober centimeter, je izdelek kar ok. Očitno bi bil v originalu predolg. :)

Kvak

Nastala je raca. Še ena. Najmlajši je pridelal neko obsesijo z racami, ki je sploh ne znamo pojasniti. Vsekakor pa je pripeljala do tega, da sta se nek večer oba škrata pulila za res grdo kvačkano raco, ki sem jo naredila pred časom na prošnjo starejšega. Prej je seveda nista niti povohala. A ko se je z njo začel igrati Grega, jo je hotal tudi Miha in nazadnje bi spala z njo oba.

No, tako je nastala nova. Malo manj grda, a prav tako brezvezna. Ga-ga! :)

Končno imam overlock

Dobro leto nazaj sem dobila prvi šivalni stroj. Ker ga še danes ne obvladam, sem z veseljem zgrabila izgovor, da potrebujem overlock, če hočem uspešno šivati jersey. In sedaj ga imam, juhej!

Šivalni stroj, ki sem ga dobila, je blazno fin Janome za veliko veliko denarja. Sicer sem nanjo uspela sešiti malemuznaju#2 pustni kostum in malemuzmaju#1 semi-spodobno majico, a vseeno. Povzroča mi zelo veliko preglavic. Nikakor ga ne uspem prepričati, da mi ne bi redno poskušal pojesti jerseyja, ko šivam. Sicer se zavedam, da je verjetno kriva moja neizkušenost in nesposobnost, a vseeno.

No, ko sem se o tem pritoževala znanjki, ki šiva veliko dlje in bolje, kot jaz, mi je svetovala, da za jersey potrebujem overlock. Sicer se praviloma držim načela, da ne kupujem stvari, ki jih nujno ne potrebujem, še posebej, če so drage, a ko se je kmalu za tem pojavila priložnost nakupa overlocka v Lidlu, precej cenejšega, kot bi bil sicer, sem priložnost zagrabila. Še posebej, ker sem ga lahko opravičila s svojim 35. rojstnim dnem (omg!).

Pfaff 1250ol je tako moj. Seveda sem ga malce preguglala in ugotovila, da gre za nek generičen model, ki ga podjetja preoblačijo v svoja ohišja, a nič zato. Težava se je pojavila, ko sem reč prvič preizkusila in ugotovila, da nikakor ne morem pravilno napeti niti. Eno od koles za napetost ni delovalo. Razočaranje na kubik. Ekspresno sva ga vrnila v garancijo in tri tedne ni bilo o njem ne duha ne sluha. A nazadnje se je vrnil in to celo v delujoči obliki. Juhej! Akcija!