 |
| Rabide med zorjenjem (Vir: Wikipedia) |
Robide so namreč nek tak plevel, ki se razrašča kar sam od sebe. Divjih imamo po celi praceli toliko, da je trnje povsod. To dvoje pomeni ,da je čiščenje zaraščenih predelov parcele težavno, saj se robida vsake toliko zasadi v zemljo in jo je treba pošteno vleči, da jo izpuliš, njeni ostri in močni trni pa pri tem ne pomagajo. Glede na to, da ta isti mehanizem omogoča razmnoževanje rastline pa je to pri želji po sadežih celo plus - še posebej, ker kultivirane robide baje nimajo trnov.
Prav ta način razraščanja pomeni, da je pri sajenju potrebno saditi v večih razmikih (2 je treba še presaditi, torej bo to potrebno upoštevati), literatura pa pravi tudi, da imajo rade veliko hranil, torej bi bilo pametno dodati nekaj substrata. Rastlina za oporo potrebuje tudi 3 žice, najvišjo na višini 1,8 m, s čimer se omeji rast na 2 m, kar je še mogoče obirati.
Še nekaj napotkov: "Potem ko robide posadimo, porežemo nadzemni del do tal. To je potrebno zato, da bi še isto leto pognali lepi mladi poganjki, rozge, ki bodo prihodnje leto rodile. Požene jih veliko, vendar ji vedno razredčimo na tri do pet. Med letom se bodo obrasle še s stranskimi poganjki, ki jih (dvakrat ali trikrat v rastni dobi) vedno prirezujemo na pet do sedem brstov. Režemo pravokotno, kakšen centimeter od brsta. Ko rozge odrodijo, jih takoj po obiranju izrežemo do tal, s čimer omejimo obolevanje rastline in okužbo mladih rozg. Pri izrezovanju ne puščamo štrcljev, saj v nasprotnem primeru s škarjami čez čas ne bomo več dosegli tal. Zapomniti si velja, da enako do tal režemo pri vseh vrstah jagodičja, pri vrtnicah in drugih trajnicah, če se lotimo izrezovanja poganjkov, opozori sogovornik."
Glede sive plesni, ki jih enda rada napada zaradi vlage, sumim, da nam ni skrbeti, saj bodo dobro prepihane in poleti tudi izsušene :( Robidam grozi tudi rumenenje listov, kadar tla niso dovolj kisla.
In ko bomo imeli kopico robid, bodo gotovo prav prišli recepti za kompote, džeme in podobno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar