Kakci jezne kure

Pri moji sestri so otroci starejši, kot moji. Nečakinja jih ima 7, nečak dobre 4 in oba sta navdušena nad jeznimi kurami. Engri brdzi, kot pravita. V letošnji vrečki s sladkarijami sem jima zato pripravila nekaj posebnega - Angry Birds kakce. Ideja seveda ni originalna - najprej je nekdo nekaj podobnega omenil na Facebooku, nato pa sem inspiracijo poiskala na Pinterestu. Nastalo, pa je spodnje.

V trgovini sem poiskala majhne vrečke s patentnim zapiranjem (12 x 17 cm) in veliko tubo Smartiesov. Izbirala sem sicer med Skittli, M&M in Smartiesi, mapak ker nisem hotela kakcev, potiskanih s črko M in ker se mi zdi nujno, da novo leto zaznamuje čokolada, so zmagali Smartiesi. V vsako vrečko sem nasula približno 2/3 tube.

Nauk  projekta: Preden se lotiš izdelave, se posvetuj z možem.

Najti .png slike jeznih kur na spletu res ni težko, stric Google z odličnimi kosi postreže že med prvimi zadetki. Potem je bilo potrebno prevesti še poučno in zabavno pesmico, ki sem jo našla na Pinterestu, kar tudi ni bilo težko. Piko na i je dal generator Angry Birds pisave, ki ga je tudi na ekspresno dostavil stric Google.

Natisneš na papir, nalepiš na karton, vse skupaj prepogneš čez vrečko in spneš. Vsega skupaj za kakšno urico dela, skupaj z oblikovanjem in printanjem. Nekdo z več oblikovalske žilice bi tole sicer gotovo izpeljal bolje, ampak jaz sem kar zadovoljna s svojim izdelkom. Upam, da bodo otroci tudi ;)

Ko si je ogledal končne izdelke, je imel mož še super idejo, da bi morala zraven bombonov v vrečke zapakirati še nekaj perja, kot ga dobiš na kokošjih jajcih v trgovini. No, pa naslednjič.

PS: Takole je videti vesel prejemnik vrečke dreka.

Novo leto z dojenčkom

Pri nas bomo letos silvestrovali z 9-mesečnikom. Prvič, ko je bilo v hiši dete, je bilo za novo leto staro 4 mesece in je torej sedelo le ob pomoči in bilo v glavnem pretežno neškodljivo. Naslednjič je imel že 16 mesecev in imel torej že toliko treninga, da je vedel, da se upošteva, če mami reče ne. Tokrat pa imamo kamikazo, ki se steguje po vsem, kar se sveti in se ob vsem tudi postavlja. Bolj labavo, kot ne.

Z možem sva pretaknila vsak kotiček stanovanja in pretresla vse možnosti varne postavitve smrečice in nazadnje obupala. Ja, lahko bi jo obesila s stropa - nič novega, tako smo imeli doma, ker je bila tako stara, da ni več stala pokonci, ampak ta možnost nama ni všeč. Torej sva se odločila za stropno dekoracijo. No, roko na srce, odločila sem se jaz, mož pa je modro prikimal. Že tako sem imela željo in namen, da uvedemo več kot le smrečico, saj smo imeli doma v mojih otroških letih prav po cigansko navešeno dnevno sobo, kar mi je bilo kot otroku seveda na smrt všeč. Torej bo to, kar bomo uvedli letos, lahko v prihodnosti dopolnilo smrečici. Sicer sem izbrala za to napačne barve, ampak pustimo tudi to ob strani.

Snežen oblaček namesto smrečice.

Tako se je začela rojevati ideja zimskega oblaka namesto smrečice. Okras mora biti trpežen, po možnosti pralen in lahko pospravljiv, sem se odločila. In začela kvačkati snežinke. Take velike, iz pregrešno drage volne (7,5 € na klopko), in take manjše, iz manj drage volne. V beli in modri. Temu sem dodala lampijončke iz diy kompleta, ki se mi je valjal že vsaj 8 let, po tem, ko sem ga nekoč dobila za darilo in nikoli ni bilo priložnosti, da bi ga uporabila. Brez lučk za otroke res ne gre.

Lekcija tega projekta:

Kvačkanje trde umetne preje s kvačko #9 je dobro zdravilo proti revmi.

No, sledila je umetnosti pritrjevanja na strop. Ker nisem hotela preveč (vidnega) lepilnega traku na stropu, sem si zamislila snežni oblak.In ga naredila. Rezultat je bil malce patetičen, a nič zato. Otrkom je bil všeč, zato naj bo. Za drugo leto pa vseeno ne bo ostal, to je jasno.

Adventni koledar po naše

Letos sem imela namen za malegazmaja#1 narediti adventni koledar. Računala sem, da mu bo pomagal odštevati do Silvestrovega in hkrati pomagal nama, da naju ne bo vsak dan spraševal o tem, kdaj pride Dedek Mraz. Zdi se, da bo zadeva delovala.

Izdelave adventnega koledarja sva se z malimzmajem#1 lotila skupaj. V obdobju, ko je bil z mano doma zaradi bolezni sva se lotila barvanja tulcev, a težava je bila, da je fant zelo hitro izgubil zanimanje. S čopičem je ustvarjal po dveh, treh, potem pa se je naveličal. Tako je izdelava napredovala veliko počasneje, kot načrtovano in namesto, da bi jih izdelelala 30 jih je nastalo le 15. Za pol meseca.

Naša adventna veriga.

Rolice WC papirja sva torej pobarvala z vodenkami (slaba ideja, barva se je po sušenju 'prašila' z njih), jih spodaj prepognila skupaj in na vrhu 'sklamfala' skupaj. Nato sem skozi vrh vsakega naredila luknjo in skozi napeljala prejo, ki mi je ostala od kvačkanja snežink. V vsako rolico sem vtaknila neko sladkarijo - mini čokoladico, rolico PEZ bombonov, bombonček in to adventno verigo obesila na vrata naše barske omarice.

Male rokice je bilo težko držati stran.

Malizmaj je bil navdušen. Razložila sem mu, da predalčke polnijo škratki - vsako noč enega. In da jih polnijo le, če je priden. Enega je ž zamočil. Ker ni bil priden, je bil naslednje jutro prazen. VSekakor pa je
veselje ob odpiranju ogromno.

Vseeno se sprašujem, kakšen je smisel te zadeve. V decembru otroci že tako ali tako dobijo toliko sladkarij, da jim pri ušesih ven gledajo. Zato imam dve ideji ob tem: mogoče naslednjič dobi v vsakem žepku del sestavljanke ali kakšne druge igrače, lahko pa bi žepke uporabila tudi pred njegovim rojstnim dnem. Tudi tam se odšteva in sladkarij je na meniju bistveno manj.

Moje-nemoje

Ker se mene tiče, vsako znanje začnem s kopiranjem. Vsaj te dni. Se pravi sem tudi plesti in kvačkati začela tako, da sem sledila navodilom, najpogosteje objavljenem v skupnosti Ravelry, ki je čudovita, in samo sanjam lahko o podobno skupnosti za šivalne projekte.

Spodaj nekaj projektov z Ravelryja in povezave do njih, če bi se jih kdo želel lotiti sam.

Jezna kura. Ker vsak otrok potrbuje nekaj, kar lahko zabriše ob steno. Ravelry

Death of Rats. SQUEAK. Ravelry

Vesoljc. Tipalke so fiksirane z všitimi slamicami. Ravelry

Hobotnica. Ker na svetu nikoli ne bo dovolj hobotnic. Ravelry

Cthulhu maska. Sicer s popravki - bistvena je res kompaktna volna. Ravelry

Cthulhu maska. Sicer s popravki - bistvena je res kompaktna volna. Ravelry

U-hu kapica. Teh se dobi ogromno, ampak te edine niso kičaste in so zato primerne za fantke. Ravelry

Kapica za novorojenčka ti si

Najbolj luštno je štrikati za otročke. Prvič se nikoli ne pritožijo, da jim kaj ni všeč, drugič pa so majceni in take so tudi pletenine zanje - torej hitro narejene. Štrikanje za novorojenčke je sploh nekaj posebnega. Nekakšna topla dobrodošlica v svet. Mojemu običajnemu pomisleku, če bo staršem darilo sploh všeč, se je v preteklih letih pridružil še ta, da ima novorojenček lahko babice ali prababice, ki bodo zanj štrikale in bodo užaljene, če bo nosil tuje pletenine. Zato za otročke izven družine pletem redko. Ampak tokrat sem naredila izjemo.

Bodoči očka mi je namreč večkrat posredoval povezave na geekovske pletenine, po čemer sem sklepala, da bodoča mami ne plete, poleg tega pa sem mu nekoč v hecu tudi omenila, da mu bom napletla kapico za otroka, ko ga bo imel. Takrat sva sicer govorila o Spock kapici, ampak Yoda kapica je za novorojenčka veliko bolj simpatična in primerna!

Nauk projekta:

Dojenčki ponavadi zamujajo. Razen, ko zamujaš s pripravo darila.

No, to dete je na svet prijokalo pred štirinajstimi dnevi, dolgo po tistem hecu. V pričakovanju sem se kvačkanja lotila že prej - a najprej je bila kapica premajhna, potem so bila ušesa narobe (2x) in končno, ko je dete torej staro 2 tedna, mi je uspelo. Sicer mislim, da mu bo malce prevelika, a zato bo spomladi prišla toliko bolj prav. Za čepice z dodatki je tako ali tako bolje, če otrok že sedi pokonci - pridejo bolj do izraza.

Spodnja navodila so bolj opomnik zame, recimo prehodov med vrstami ne opisujem, ampak morda koristijo še komu.

Kapica:
1: SC 10 v čarobno zanko (10)
2:  *DC 2* v vsak SC (20)
3: *DC 2 DC 1* 10x (30)
4: *DC 2 DC 1 DC 1* 10x (40)
5: *DC 2 DC 1 DC 1 DC 1* 10x (50)
6: 50 HDC (fl) (50)
7: *HDC 2 (fl+bl) HDC 1 HDC 1 HDC 1 HDC 1* 10x (60)
8: *HDC 2 (fl+bl) HDC 1 HDC 1 HDC 1 HDC 1 HDC 1* 10x (70)
9-12: HDC (fl) x70
13: *HDC (fl) HDC (bl)* x 35 (70)
14: SC obroba

Ušeska:
1: CH 20
2: SC 18
3: DCtog2 DC 16
4: DCtog2 DC 15 (16)
5: DCtog2 DC 1 DCtog2 DC 9 DCtog2 (13)
6: DCtog2 DC 7 DCtog2 2 (10)
7: DC 4 DCtog2  DC 4 (9)
8: DCtog2 DC 5 DCtog2 (7)
9: DCtog2 DC 1 DCtog2 DC 2 (5)
10: DCtog2 DC 1 DCtog2 (3)
11: DCtog3
12: SC obroba

Kapica je zelo preprosta, lepo raztegljiva in malce rebričasta, kar se mi zdi za Yodo primerno. Ušeska so malo bolj komplicirana, ker morajo stati - štrleti iz glave, ne da bi se povešala. Ker oblika ni povsem simetrična, je pomembno tudi, da je končna SC obroba enkrat narejena v smeri pletenja, drugič v nasprotni smeri (in torej v končni, prišiti, verziji pri obeh gleda naprej). Ušesa sem sicer dvakrat naredila prevelika in, ko so se povesila, je bil res žalosten Yoda. Sedaj lepo štrlijo, kot se zagre.

Na hitro sem kapico seveda potestirala na našem 8-mesečniku, ki mu je malo premajhna, pa tudi nosit je ni maral (Kunstbanauze!), da je nastala ena semi-uporabna fotkica. Upam, da bodo mladi starši delili vsaj košček mojega navdušenja, malemu škratu pa, da ostane kakšna fotka, kako kul je bil že v svojh prvih dneh. Sicer pa, may the force be with him, seveda!

Predpasniki za vrtec

Šivanje je moj najnovejši hobi oziroma si komaj zasluži ta naziv, saj se komaj kdaj ukvarjam z njim. Ne, da me ne bi veselilo, le časa mi vedno zmanjka. Šivalni stroj je zakopan pod kupom blaga in oblačil, ki potrebujejo krpanje, zato že samo odkopavanje traja približno toliko, kot če bi iskala skelet dinozavra. Opravilo terja tudi približno toliko previdnosti in posledično se ga le redko lotim. Ko je nujno, recimo.

Te dni so nas v vrtcu prosili, da bi pomagali pri šivanju predpasnikov, ki jih bo otrkom prinesel Dedek Mraz. Glede na to, da bi bila to odlična (prisilna) vaja, sem se javila, da naredim enega in če ta uspe, poskusim znova. Mislim, da je vzgojiteljico sicer malcwe začrvičilo, ko mi je razložila, da moram narediti dva všivka, jaz pa sem jo vprašala, kaj to je. Vseeno mi je bil zaupan en komplet blaga za predpasnik, traku za pas in obrobe.

Nauk projekta: 

Če svoje delo pribuckaš na podlago za likanje, je delo oteženo.

Neverjetno, ampak zadeva mi je uspela v prvem poskusu in neskromno bi rekla, da prav dobro. Vzgojiteljica je bila zadovoljna, kritike ni bilo (čeprav bi je bila vesela) in tako sem dobila še dva kompleta. Tokrat sem se zadevo, vsaj delno, spomnila celo poslikati. Sicer ne gre za prav nobeno veliko umetnost, pa vseeno objavljam, ker sem ponosna na svoje začetke in ker bo morda tako kdo dobil idejo za otroški predpasniček. Kar se mene tiče 3-letnik sicer potrebuje kombinezon, če dela karkoli, pri čemer bi se lahko popackal, ampak predpasnik je gotovo ljubkejši.

Stvar je bila sila preprosta - sam predpasnik je preprost lik s spodaj zaobljenimi robovi. Na to sem pripela na polovico zalikano obrobo in zadevo prišila. Res preprosto, saj je še meni uspelo v prvo, nekoliko sem sicer res 'fušala' s spreminjanjem položaja igle. Ampak ker gre za bel šiv na belo obrobo, se fušarija opazi zgolj pod mikroskopom. Aja, pomembno je le, v katero smer gledajo bucike - da jih med štepanjem vlečeš z enim prstom ven.

Nato je delo zahteval pas - trak je bil malce vegasto odrezan, zato sem 'na oko' navznoter zavihala robove po vsej dolžini, zalikala, nato pa še zalikalana polovico. Sočasno sem zalikala na notri rob tudi na koncih. Vse skupaj sem še prebuckala in pripela v to tudi predpasniček sam. In vse skupaj sešila. Stroj se mi je sicer nekoliko zatikal, dokler nisem ugotovila, da moram blago držati bolj napeto in nit se je trgala, dokler nisem navila gumba za napetost niti. Ampak sicer sem preživela z vsemi prsti.