Adventni koledar po naše

Letos sem imela namen za malegazmaja#1 narediti adventni koledar. Računala sem, da mu bo pomagal odštevati do Silvestrovega in hkrati pomagal nama, da naju ne bo vsak dan spraševal o tem, kdaj pride Dedek Mraz. Zdi se, da bo zadeva delovala.

Izdelave adventnega koledarja sva se z malimzmajem#1 lotila skupaj. V obdobju, ko je bil z mano doma zaradi bolezni sva se lotila barvanja tulcev, a težava je bila, da je fant zelo hitro izgubil zanimanje. S čopičem je ustvarjal po dveh, treh, potem pa se je naveličal. Tako je izdelava napredovala veliko počasneje, kot načrtovano in namesto, da bi jih izdelelala 30 jih je nastalo le 15. Za pol meseca.

Naša adventna veriga.

Rolice WC papirja sva torej pobarvala z vodenkami (slaba ideja, barva se je po sušenju 'prašila' z njih), jih spodaj prepognila skupaj in na vrhu 'sklamfala' skupaj. Nato sem skozi vrh vsakega naredila luknjo in skozi napeljala prejo, ki mi je ostala od kvačkanja snežink. V vsako rolico sem vtaknila neko sladkarijo - mini čokoladico, rolico PEZ bombonov, bombonček in to adventno verigo obesila na vrata naše barske omarice.

Male rokice je bilo težko držati stran.

Malizmaj je bil navdušen. Razložila sem mu, da predalčke polnijo škratki - vsako noč enega. In da jih polnijo le, če je priden. Enega je ž zamočil. Ker ni bil priden, je bil naslednje jutro prazen. VSekakor pa je
veselje ob odpiranju ogromno.

Vseeno se sprašujem, kakšen je smisel te zadeve. V decembru otroci že tako ali tako dobijo toliko sladkarij, da jim pri ušesih ven gledajo. Zato imam dve ideji ob tem: mogoče naslednjič dobi v vsakem žepku del sestavljanke ali kakšne druge igrače, lahko pa bi žepke uporabila tudi pred njegovim rojstnim dnem. Tudi tam se odšteva in sladkarij je na meniju bistveno manj.